Strinjamo se na, primer, z odločitvijo zakonodajalca, da se prikriti preiskovalni ukrepi, kot je na primer tajno opazovanje ali tajno delovanje, določijo v enem samem zakonu in da ima pravico za njihovo opredelitev državni tožilec ali preiskovalni sodnik, glede pač na intenziteto posega v človekove pravice, in ne več tudi policija. Veseli smo tudi omejitve trajanja ukrepov za prikrito preiskovanje, kajti ni v skladu z naravo kazenskega postopka, da taki ukrepi trajajo v nedogled. V takem primeru se v postopek vrine tudi lahko težnja po ukinitvi domnevne nedolžnosti, ker osumljenec lahko ostane osumljenec, teoretično gledano lahko celo življenje.