Nedopustno je namreč, da se tako nedorečen predlog zakona, ki je v bistvu sistemski zakon, obravnava po nujnem postopku ob dejstvu, da je zakonodajno-pravna služba državnega zbora v svojem mnenju v izredno kratkem času, ki ga je imela na razpolago, k predlogu zakona napisala kar 13 strani konkretnih pripomb. Nedopustno je, da je obravnava zakona na matičnem delovnem telesu potisnjena v popolno časovno stisko in s tem ni omogočena resna in potrebna diskusija v smislu izboljšanja rešitev, ki so nedorečene in tudi pravnosistemsko sporne. Ministrstvo je navsezadnje imelo dovolj časa, čeravno ne prav hudo veliko, ampak dovolj časa, da bi ob vedenju, da je treba ta zakon sprejeti do vstopa Slovenije v Evropsko unijo, to je do 1. maja 2004, predlog zakona pripravilo in v naslovu vlade Republike Slovenije državnemu zboru poslalo v proceduro vsaj nekaj mesecev prej, ne pa praktično šele v mesecu aprilu.