V času, v katerem gre težnja v večini sodobnih demokracij v smeri dograjevanja neposredne demokracije in vse številnejše prakse ljudskih iniciativ, zahtev in referendumov, lahko ugotovimo po današnjih razpravah, da se tudi Slovenija ne bo mogla čez noč posloviti od svoje sicer dvolične, a nadvse bogate referendumske tradicije, niti v delih ne, ki pa v primerjavi z vsem demokratičnim svetom, ki mu to ime lahko priznamo, ne popravimo tistega, kar nas v tem delu bolj kot ne, lahko rečemo, celo omejuje. Ocena velikega dela strokovne in politične javnosti je, da je institucionalizacija neposredne demokracije v Sloveniji slaba. Problemi so torej strokovnjakom in praktikom v dosedanji zgodovini dobro znani - nejasni postopki, premočna vloga parlamenta v zvezi z neposredno demokracijo, institut predhodnega zakonodajnega referenduma kot tak, odsotnost kvoruma ali potrebne večine in izključitev določenih materij iz referendumskega odločanja.