In ta dilema je obstajala v enaki meri tudi na ustavni komisiji, pri ustavnih sodnikih oziroma strokovnjakih, ki smo jih vprašali, ali to pomeni, da je pravzaprav določba 14. člena v oporeki, v nasprotju z 52. členom, če na eni strani zagotavljamo enakost, po drugi strani pa pozitivno diskriminacijo. Ali bo imela takšna določba in takšna označitev negativen učinek na položaj invalidov v družbi, da se jim zagotavlja samo enakost, ne pa ukrepi pozitivne diskriminacije, ki seveda favorizirajo invalide oziroma tiste, ki so tako ovirani v vsakdanjem življenju in delu, zato da dosežejo v nekem smislu to definicijo končne enakosti, ki jo opredeljuje sociologija oziroma ekonomija.
In zato pravzaprav je vprašanje, ki še vedno visi.