Skratka, menim da vsi tisti, ki danes nasprotujete predlagani spremembi ustave na način, kot ga je predlagala vlada in do katerih se je opredelila tudi ustavna komisija, nasprotujete ustanavljanju pokrajin. Vsi tisti, ki postavljate vprašanje v zvezi s financiranjem, v zvezi s prenosom pristojnosti, ne želite storiti niti tega, da bi na podlagi spremenjene ustave začeli razpravljati o zakonu o ustanovitvi pokrajin, za katerega mislim, da je zelo korektno določilo in tudi stališče, da bi se moral sprejemati v državnem zboru z dvotretjinsko večino in bi se s tem zagotovil velik konsenz tako o ustanovitvi pokrajin, njihovih funkcijah in nalogah. In seveda, da bi se opredelili tudi do tega, katere naloge iz pristojnosti države bi se prenašale na to raven pokrajin, za katere na eni strani trdimo, kako so nujno potrebne, trdimo, da je vlada v dvanajstih letih naredila premalo za to, hkrati pa se nasprotuje že sami misli, da bi bilo treba način
določanja pokrajin in ustanovitve pokrajin spremeniti.