Tipičen dokaz je bil takrat, ko se je ustanoviteljstvo oziroma finansiranje in upravljanje iz državne ravni preneslo na lokalno in so se seveda lokalne ravni uprle in celo njihov upor je bil uspešen. Tako se je več kot 30 kulturnih institucij vrnilo v objem države, češ, da ne glede na to, da so nekatere denar, ki je bil razpršen v ta, določen v ta namen, uporabile za vse kaj drugega, kot za to, kar naj bi se, in ne glede na to, da so nekatere občine imele od tega velike koristi.
Skratka, položaj, v katerem smo, ni dober, če izhajam zgolj iz tega primera s področja kulture, pa verjamem, da so bolj tipični primeri še drugje.