Tipičen primer odrekanja le-tega se je zgodil nedavno od tega, ko se je zgodil prenos ustanoviteljskih in lastniških, brezplačno lastniških razmerij dveh gledaliških hiš iz lokalne na državno raven v strahu, češ, lokalne skupnosti se ne znajo identificirati s temi projekti, če bodo prenešena sredstva za njih bodo eventualno le-ta porabili za kaj drugega in ne za namene, ki bi služile kulturi. Tipičen dokaz je bil takrat, ko se je ustanoviteljstvo oziroma finansiranje in upravljanje iz državne ravni preneslo na lokalno in so se seveda lokalne ravni uprle in celo njihov upor je bil uspešen. Tako se je več kot 30 kulturnih institucij vrnilo v objem države, češ, da ne glede na to, da so nekatere denar, ki je bil razpršen v ta, določen v ta namen, uporabile za vse kaj drugega, kot za to, kar naj bi se, in ne glede na to, da so nekatere občine imele od tega velike koristi.