To moramo priznati vsi. Analize v tej smeri, da bi torej petletno poskusna doba sodnika pripeljala do tega, da bi ne bilo sodnih zaostankov, mislim, da smo to poglavje že vzeli tudi mi v parlamentu, ko smo se s sodnimi zaostanki resno spopadli v smislu pristojnosti, ki jih seveda imamo, ne o večjih, ko smo se seznanili z vzroki za sodne zaostanke. Vsaj moje spoznanje tisti trenutek je bilo, da zaostanki predvsem izvirajo iz reorganizacije v letih 1994/1995 in da se sodstvo nikakor od takrat naprej ne izkoplje iz tega, da tekoči pripad in obvladovanje tekočega pripada je tisto, s čimer se sodstvo uspešno spopada.