Na odboru za gospodarstvo imeli nekaj teh primerov in te debate. Recimo, če bi pogledali osnovni prelimeinarni izračun, informativni pri bankah za efektivno obrestno mero, za vrednost kredita nekje okrog 150 tisoč tolarjev za obdobje treh mesecev, s tem da, recimo, stroški vodenja kredita so nič, stroški odobritve pa 4 500 tolarjev, nominalna letna obrestna mera, okrog 9, med 9 in 9 pol, potem pridemo na to efektivno obrestno mero, o kateri je gospod govoril - nekje 30, 31 ali pa 34%. Če bi k tej obrestni meri dodali še enkraten znesek, približno v enaki višini kot znaša strošek odobritve kredita, se pravi, 4 500 tolarjev za vodenje kredita, potem dobite to približno dvakratno vrednost.