Po podatkih in dosedanjih preiskav in poročil, ki so jih pripravili različni organi, gre za sum tako imenovanega veriženja, tako rekoč piramidalne strukture, s katerim je podjetje nenehno kopičilo svoje premoženje izkoriščajoč finančno stisko, neukost in lahkovernost svojih strank, morda tudi ob pomoči notarjev, ki niso v celoti opravili svoje zakonske vloge ali pa so, morda, celo zavestno ravnali v nasprotju z njo. Podjetje je najprej kupovalo nepremičnine od svojih kreditojemalcev, očitno ne, da bi jim kadarkoli zares izplačalo kupnino, potem pa jim je dajalo iste nepremičnine nazaj v lizing, ki so ga plačevali s kreditom, najetem pri Orionu, pri čemer je bil ta kredit vsaj v nekaterih primerih mnogo nižji od nikoli prejete kupnine, pogodbena določila pa so bila taka, da je kreditojemalec že ob dvomesečni zamudi pri plačevanju obrokov dokončno izgubil svojo nepremičnino. In ob vpisu v zemljiško knjigo je ta isti najemodajalec pristal in hkrati
zatrdil, da je dobil kredit v celotni višini, čeprav temu ni bilo tako.