Zato so tudi prizadevanja posameznikov in strank, ki bi radi bili "na sredini", za kompromis in sodelovanje dobronamerna le do takrat, ko upoštevajo resnično stanje. Stalno ponavljanje ideje o iskanju kompromisa in sprejetju ustavnega zakona je lahko namreč razumljeno na zelo različne načine. Če ga je mogoče razumeti tako, da naj še naprej popušča koalicija, potem ti posamezniki pristajajo tudi na rešitve, ki pomenijo vsakršno omalovaževanje človekovih pravic in pravne države.