Pogoji v zakonu so bili torej javno znani, rok za premislek dolg praktično v vsebinskem smislu od plebiscita decembra 1990 do februarja leta 1992, ko je bila Slovenija že mednarodno priznana država. Vsi prizadeti so v naprej vedeli, da bodo morali v primeru, če ne želijo slovenskega državljanstva, niti ne želijo zaprositi za status tujca, zapustiti državo. Zakon o tujcih, ki je bil sprejet 5. junija 1991 je določil zelo blage pogoje za pridobitev statusa tujca z začasnim prebivanjem, oprav tako pa tudi za status tujca s stalnim bivališčem, predvideva se tudi številne olajšave za družinske člane in tako naprej.