Če državni zbor na nek način abdicira od tega, da to rešuje, že pove, da ni sposoben razreševati nekih ključnih stvari. V tem smislu seveda se čudim predvsem svojim, bom rekel, strankarskim kolegom, da so se pustili ujeti v to past, da, bom rekel, legitimirajo to diskusijo okoli tega, da je možno to stvar prenesti na referendumsko odločitev, ki pa naj ne bi imela nobenih posledic, ker je pač potrebno določene stvari že izvršiti tako, kot je zapisalo ustavno sodišče. To je verjetno res, če gre za strogo pravno vprašanje, da se ne bo mogoče izogniti vsaj še nekaj časa - ali pa za čast tega ustavnega sodišča - temu, da se ta statusna vprašanja uredijo tako, kot je bilo že večkrat zapisano.