Res je, da samo o parolah skoraj nikoli ali pa že dolgo več ne govorimo, temveč le o dejanjih. Nekoč smo imeli, dokler ni bilo tako imenovane primerne porabe, tako imenovano zagotovljeno porabo, kjer si pač dal podatke, toliko ostarelih, toliko se jih vozi, toliko jih je v vrtcu, toliko kilometrov cest, toliko javne razsvetljave, toliko žarnic, toliko tega in onega, in se je pač na osnovi tega to izračunalo. Danes vas sprašujem, predstavnike ministrstva za finance, povejte mi, koliko od primerne porabe je tisti normativ, ki ga lahko uporabimo za šolstvo, za socialo, brezposelne, za njihovo zdravstveno zavarovanje in tako dalje!