To me nekako spominja na eno čudno vzdušje. Par tednov nazaj smo bili z nekaterimi kolegi v Latviji, in tam vsi sanjajo, ki hočejo postati večina, ki jih zatirajo, ki jim ne dajo dihati, ki so jih selili v Sibirijo itn., in tudi pri nas se širi neka ksenofobija zoper ljudi, ki ne znajo dovolj dobro slovensko, ki so nerodni v svojih nastopih v javnosti. In ko sem se spraševal, kaj je pravzaprav tukaj povedati, da bi bil to sprejemljiv argument, da bi lahko to kdo razumel in vendarle pomislil, kaj pravzaprav počenjamo, sem se spomnil tistega mrcvarjenja, na katerem je bil na zatožni klopi minister, zraven pa je bil gospod, predsednik društva izbrisanih, ki je na koncu izustil tisti grozni stavek, približno tako nekako.