Zakon je torej pomanjkljiv, ker je neselektiven, torej ne preverja dejanskega stanja, ker je diskriminatoren (o tem je bilo že dosti rečenega) in ker ne ureja problematike odškodnin, kar bi lahko in bi bilo tudi potrebno. Predsednica ustavnega sodišča, gospa, je sama rekla, zakonodajalec lahko vračanje odškodnine za sistematične kršitve človekovih pravic uredi v posebnem zakonu, če je to upravičeno zaradi javnega interesa. Da, seveda je od vsega začetka vlada govorila, da gre za tehnični zakon, in da je predsednica ustavnega sodišča jasno povedala, da gre torej za zakon, ki ni potreben.