Dejstvo je, kot pravijo predlagatelji, da brez našega zavezniškega prispevka k temu boju, brez lastne osvoboditve in deleža Primorske za njeno priključitev matični domovini ne bi sedeli na pariški mirovni konferenci leta 1947 na strani zmagovalcev in brez osvobojene Primorske ne bi bilo današnje Republike Slovenije. Vprašljivi bi bili tudi izidi 5. oktobra 1954 v Londonu podpisanega tako imenovanega londonskega memoranduma, s katerim so se vse zainteresirane strani dogovorile, da se cona A svobodnega tržaškega ozemlja z nekaj popravki v prid Jugoslaviji, torej današnje Slovenije, na Milskih hribih dodeli Italiji, cona B pa tedanji Jugoslaviji.
Kot pravijo pobudniki, zamolčanje protifašističnega narodnoosvobodilnega in osamosvojitvenega boja, ki predstavlja celovit in kontinuiran proces uresničevanja naše državnosti, pomeni zamolčati tudi zaključno dejanje in etapo tega nespornega procesa, to je vojno za osamosvojitev 1991. leta.