Kot argument za to, da ustava tega ne dopušča, so bili ponujeni nekateri poizkusi, ki so prihajali iz posameznih delov države oziroma iz posamičnih potencialnih bodočih pokrajin v obliki tako imenovanih zakonov, ne vem, o obalni pokrajini oziroma o slovenski Istri, o Koroški in tako naprej. Jasno je, da ni to šlo skozi iz enostavnega razloga, ker ni bilo tistega, okoli česar naj bi se take pokrajine oblikovale. 143. člen ustave namreč ne govori samo o tem, da se občine samostojno povezujejo v širše skupnosti oziroma tudi v pokrajine, ampak govori tudi o tem, da mora državna centralna oblast v dogovoru z občinami na pokrajine prenesti svoje izvirne pristojnosti in tudi zagotoviti njihovo izvajanje in financiranje. In tega doslej vlada nikoli ni naredila.