Včasih smo govorili o dvoživki, o "regiji", pod narekovajem, kot drugi stopnji lokalne samouprave in kot nižji obliki organiziranja države. Vse bolj tako izginja ta ideja o tej dvoživki tudi s pristopi, ker malo težko je, čeprav razumem do neke mere, ne pa v celoti, in sem tudi v tem smislu vedno bolj skeptik, da bi bila ta regionalizacija taka, da bi bila ekonomsko upravičena, organizacijsko upravičena in da bi dala najboljšo kvaliteto, tako v smislu organiziranja države in lokalnih skupnosti na drugem nivoju, kot tudi v smislu pospeševanja vsesplošnega razvoja v naši državi. Dokler ne bo jasnih zagotovil, da bodo ti cilji doseženi, in tudi jasno predstavljena orodja, kako doseči te cilje, potem je seveda neodgovorno podpreti prvi korak in prevzeti odgovornost, brez da bi človek vedel, kako bosta izgledala drugi in tretji korak.