Nujna posledica globalizacije in trajnostnega razvoja je proces lokalizacije. Ta proces, kot smo danes že poudarili je nujen, potreben in koristen pri zagotavljanju stika države z ljudmi, ki živijo na določenem območju, po drugi strani pa ljudem omogočamo odločanje pri javnih zadevah, ki se jih vsakodnevno dotikajo. Poglavitna ovira, da se pokrajine v 12 letih nove ustavne ureditve še niso uredile, je, tako verjamemo, besedilo v 143., 141. in 121. členu ustave, ki pokrajino opredeljujejo kot obliko prostovoljnega medobčinskega sodelovanja, za katerega pa do sedaj ni bilo interesa.