Kot da bi bil že na začetku postavljen dvom v nepotrebnost pravzaprav tudi tega početja, ki smo ga pred kratkim udejanili z izglasovanjem sklepov. Ta dvom je bil pravzaprav ob obrazložitvi glasov marsikaterega sogovornika podkrepljen z besedami, kot so "blagi sklepi", "ne obetam si kaj dosti od poročil", "dogodku ne bomo prišli do konca", "nenavadno, da državni zbor sprejema take sklepe, ki nalagajo državnim ustanovam, da proučijo postopke", skratka, da so pesek v oči in so sklepi čisto sprenevedanje.
Smisel našega početja, celotnega, in zgolj v tem vidim cilj in kredibilnost državnega zbora, je prav v tem, da se dokoplje do zaključkov, ki so legitimna osnova za nadaljevanje svojega dela, ne pa, da je cilj tovrstne razprave, ki ga vidim v podtonu na začetku izrečenih besed, da se ta kredibilnost državnega zbora postavi pod vprašaj s takimi obsodbami in tako težkimi besedami, ki so bile tekom dneva izrečene.