Najprej zato, ker nas izkušnje učijo, da je kombinirani pristop vsekakor tisti, ki odgovarja situaciji. Vi veste, da so evropske države, tistih 15, ki so že dolgo časa v Evropski uniji, imele abstrakten, splošen pristop večinoma v svojih ustavah opredeljen. Leta 1992, po Maastrichtu, so kar skoraj vse te države zapovrstjo oziroma vse tiste, ki so imele splošno opredeljen pristop so ga spremenile ali v konkretnega, ker so v ustavi napisale točno Evropsko unijo in ne kakršnekoli naddržavne organizacije, mednarodne organizacije, ali pa so dopolnile svoj splošni pristop tako kot Nemčija, in sicer ga dopolnile v smislu kombiniranega pristopa, kjer so splošne določbe pustile odprte za druge eventualne bodoče mednarodne organizacije, da pa so konkretno definirale stvari za Evropsko unijo.