Eno izmed temeljnih razhajanj, mislim, da pri razmišljanju, kako urejati delovna razmerja na tako specifičnem področju, kot je zdravstvo, je v tem, ali tovrstno tematiko, tovrstno problematiko rešujemo v specifičnem, skratka v zakonu, ki je vezan na samo dejavnost, ali se lahko rešuje v kolektivni pogodbi, tako kot bi želeli socialni partnerji.
Spomnimo se, v državnem zboru smo se, ko smo sprejemali zakon o delovnih razmerjih, že srečevali s to problematiko pri nekem drugem področju, kjer smo dobili jasna napotila, da so legalna in legitimna razmerja, v kolikor so specifična, in to tudi zakon o delovnih razmerjih narekuje, specifična problematika se rešuje v lastnem področnem zakonu.
Novi zakon o delovnih razmerjih namreč določa, da se specifike urejanja delovnega časa in počitkov lahko uredijo tudi z zakonom in ne samo s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti.