Tudi po njegovi zaslugi je lastninsko preoblikovanje nekdanje družbene lastnine teklo na dveh različnih ravneh: javno, na podlagi širokega političnega konsenza in z osebnim pismom dr., ki so ga prejele vse državljanke in državljani Slovenije, se je odvijala zgodba z delitvijo lastninskih certifikatov, z odkupi deležev v podjetjih, kasneje z ustanavljanjem pidov in zbiranjem certifikatov, ki jih državljani niso mogli porabiti za neposredne nakupe deležev v podjetjih; velikanska certifikatna luknja bo prešla v slovensko izročilo. Skrito od javnih oči pa je tekla in še vedno teče druga igra: notranja lastninjenja, menedžerski odkupi podjetij insajderstvo koncentracije lastnine. Velikanske zlorabe so ostale neodkrite, kjer je prišlo do razkritij, pa so kratko potegnili nadzorniki.