Osnova za ta vlaganja je bil ta znani zakon iz leta 1974 o temeljih telekomunikacijskih zvez in na osnovi tega se je takrat začela uveljavljati praksa, splošna praksa, da ljudje s podeželja, ljudje z redko naseljih, redkeje naseljenih odročnih predelov Slovenije, naše države, več prispevajo k izgradnji javne infrastrukture kot ljudje v urbanih in mestnih naseljih.
Tako kot smo gradili ceste s samoprispevki, z vloženim delom, smo bili prisiljeni graditi tudi telekomunikacijsko omrežje z nenormalno visokimi vložki. 9, 10 tisoč, 12 tisoč mark je bilo treba dati za pridobitev telefonskega priključka, 50 kilometrov iz Ljubljane ven in še to ne v nekem zakotju, ampak neposredno ob prometnem križu.