Namreč, dvojno ravnanje in razpravljanje. Na eni strani je kritika prevelikega obsega porabe v javnih financah, še posebej v državnem proračunu. Ta isti ljudje pa zelo pridno, ko razpravljamo o posameznih zakonih ali programih, širokogrudno predlagajo dopolnila za povečanje pravic, ki v bistvu pomenijo večja sredstva na odhodkovni strani proračuna, in pridno predlagajo olajšave pri raznih davkih, kar seveda pomeni zmanjšanje prihodkov proračuna.