Saj je sama ugotovila, da glede na sedanje možnosti slovenskega gospodarstva in države ne moremo uporabljati splošnih meril, ki jih je sprejela Evropska unija za svoje države članice oziroma, kot sem že omenil, da za nas maastrichtski kriteriji predstavljajo previsoko stopnjo možnega zadolževanja.
Takšen pristop k pripravi proračuna, na podlagi trezne presoje naših možnosti zagotovo ne bi negativno vplival na gospodarsko rast, marveč obratno, pozitivno bi vplival na naš gospodarski razvoj, saj bi to končno bil le jasen signal, ki bi zmanjšal negotovost gospodarstva glede naše prihodnosti, že s tem zagotovilom, da se čas bajke in sprenevedanja neizogibno izteka.
Na nerealnost vladnih proračunskih ocen so pri pripravi državnega proračuna opozarjali tudi v gospodarstvu kakor tudi ekonomski analitiki, saj Banka Slovenije s svojo napovedjo 2,9 procentov bruto domačega produkta za leto 2002 še vedno izstopa.