Nekdo, ki ima samo desetino tega, bi imel pa samo 1000 tolarjev in bi moral čakati na to, da bi lahko prišel do realizacije te rente, 15, 16 let. Nekdo, ki je star 41 let, bi imel 3.800 oziroma 3.000 tolarjev rente in bi moral čakati 25 let na to, da bi karkoli od tega dobil. Skratka, v smislu likvidnosti je verjetno upravičeno in ne zmanjšujemo s tem pravice tistih, ki imajo na primer samo 1000 bonov, če jim dopustimo možnost, da te bone prodajo.