Ta težnja se kaže vsaj v dveh primerih: ena v povečani vlogi ministrstva za kulturo kot nekega centralnega birokratskega organa, polnega moči, in na drugi strani direktorja javnega zavoda, ki postaja pravzaprav nek, skoraj bi lahko rekli, samodržec. Oblikovanje nekega mandatarskega principa v kulturnih institucijah je po mojem mnenju skregano z zdravo pametjo in z našo kulturo, z našo kulturno tradicijo. Če kje, potem na področju kulture človek pričakuje kulturni dialog.