Skratka, zagotovo je treba za drugo obravnavo premisliti rešitve, tudi tiste, ki prinašajo možnost, da je predsednik nadzornega odbora javnih zavodov minister oziroma ministrica, kar pomeni, po določeni opciji, zagotovo večji politični nadzor nad programom dela, nad zaposlovanjem, skratka, nad celotno strategijo določenega javnega zavoda. Kajti svet, za katerega slišimo, da ne funkcionira dobro in da ni v tej vlogi, kot je potreben, ima pa danes v javnih zavodih glavno moč odločanja, postaja po tem predlogu zakona povsem podrejen faktor, lahko svetuje, daje mnenja in tako naprej, sprejema stališča, ampak po drugi strani vse te njegove strokovne nasvete lahko politični nadzor zavrne, spregleda, lahko tudi potrdi, ampak predpostavljamo, da ga lahko v sekundi tudi izniči. V tem smislu se nam dozdeva, da gre za politično utrjevanje moči, da ne rečem, vračanje določenih segmentov v naročje države, ki predpostavlja - in predlagatelje razumem, da so izhajali
iz stališča, da je ta vedno vredna zaupanja in trezna.