Pri tem v LDS menimo, da se zakon o vojnih grobiščih ne more in nima namena ukvarjati z ideološkim vrednotenjem žrtev vojne in povojnih pobojev, pač pa na civilizacijski način, pietetno in principialno urediti nediskriminatoren odnos do vseh žrtev tistih časov. Mrtvi so enaki, so izenačeni v svoji končnosti in smrt jih ne sme deliti in razglašati za takšne ali drugačne. Zato je prav, da na obeležjih, ki jih postavlja in kasneje zanje skrbi država, ni nikakršnih ideoloških ali vrednostnih sodb.