Prvi člen zakona, na katerega se osnovni tekst sklicuje, se namreč glasi: Žrtev vojnega nasilja je državljan republike Slovenije, ki je bil v vojni ali vojaški agresiji na republiko Slovenijo izpostavljen nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev. Tisti torej, ki jih je med vojno zmlelo revolucionarno nasilje, oprostite, da zopet uporabim ta izraz, ne vem boljšega, po tem zakonu niso žrtve vojnega nasilja in jim zakon ne priznava nobenih bonitet. Seveda potem tudi njihova grobišča, ki jih je kar nekaj po Sloveniji, ne bi sodila v ta zakon.