Zanje pravzaprav ni razumevanja. Človek bi pričakoval, da bi na podlagi tega, da smo lani januarja sprejeli zakon, ki v 158. členu določa, da bo v šestih mesecih sprejet zakon, ki bo to zadevo uredil, za kar se je zavezal tudi gospod minister oziroma vlada, da bo tu prisotno prizadevanje, da skozi zakon dano obljubo sprejmemo čim prej in da skušamo ta legitimna, legalna upravičenja na nek način povrniti. Danes pa smo tu slišali odločno besedo poslanca vladajoče koalicije, iz največje stranke, "zakona, ki ga prinaša v parlament moj minister, iz moje stranke, ne bom podprl".