Vendar je tedanja revolucionarna oblast problem rešila s tajnim odlokom, da se vsa grobišča, v katerih je bilo brez sodbe pobitih morda celo 200 tisoč ljudi - natančnega števila ne bomo nikdar izvedeli - prikrije, odpravi vse sledi in kazensko prepove kakršnokoli razpravljanje na to temo.
Že sama ta dejanja skrivanja resnice povedo, da se je tedanja komunistična oblast, ki ni spoštovala nobene človečnosti, prava in vesti, zavedala, da je storila hudo zločinsko dejanje, ki ga je skrivala pred lastnimi državljani, pa tudi pred mednarodno javnostjo.
Če bi bilo takšno dejanje upravičeno, tudi v smislu konstruirane podobe o pravični kazni, jih ne bi skrivala, pač pa bi jih normalno obelodanila in zapisala v zgodovino.