Kakor hitro pa gre za izredne prevoze na državnih in lokalnih cestah, in v tretji obliki, ko gre za izredne prevoze samo ali pretežno na lokalnih cestah, pa seveda je praksa pokazala, da je taka zakonska rešitev nevzdržna, ker se tisoče prevozov, izrednih, dogaja glede na definiciji izrednih prevozov, pa direkcija ne izda nobenih dovoljenj oziroma sploh niso pod nadzorom ti izredni prevozi. Posledica je uničevanje javnega premoženja, to je državnih in lokalnih cest.
Smisel mojega amandmaja je, da se razdela oziroma razgradijo tri možne situacije, enkrat ni sporno, ko gre za izredne prevoze na državnih cestah, da je to v pristojnosti direkcije; drugič, ko gre za izredne prevoze na lokalnih in državnih cestah, da je tisti osrednji organ, ki izda dovoljenje, direkcija, vendar ne more tega delati mimo lokalnih skupnosti.