Opozoril bi, da dikcija, ki je v zakonu, je nesporna, ko gre za izredne prevoze na državnih cestah. Kakor hitro pa gre za izredne prevoze na državnih in lokalnih cestah, in v tretji obliki, ko gre za izredne prevoze samo ali pretežno na lokalnih cestah, pa seveda je praksa pokazala, da je taka zakonska rešitev nevzdržna, ker se tisoče prevozov, izrednih, dogaja glede na definiciji izrednih prevozov, pa direkcija ne izda nobenih dovoljenj oziroma sploh niso pod nadzorom ti izredni prevozi. Posledica je uničevanje javnega premoženja, to je državnih in lokalnih cest.