Da pa tu nekaj zelo smrdi, pa je bila zadnja obrazlaga gospod državnega sekretarja, ki je navijal, kot državni uslužbenec, predstavnik tistega, ki bi moral zagotoviti državni največji dohodek, za ta podjetja, ki so koncesionarji, navajal tisoč razlogov, zakaj se ne da doseči velika koncesnina, katere tegobe ta podjetja mučijo. Če bodo državni funkcionarji nastopali s takimi stališči do gospodarjenja, v vlogi dobrih gospodarjev, potem je država obsojena na bankrot. Potem je država obsojena na bankrot.