S tem se pod vprašaj postavlja tudi smiselnost nadaljnjega obstoja sklada, kar posledično pomeni neizvajanje zakonskih obveznosti pri postopkih denacionalizacije na področju nadomestnih zemljišč, kar je za državo najcenejša oblika vračanja denacionalizacijskim upravičencem. Sklad prav tako že sedaj v celoti ne zmore nekaterih nalog s svojega področja, glede na to, da se financira samo iz lastnih sredstev. Posledica sprejetja nekaterih amandmajev na škodo sklada pa bo, da bodo še toliko bolj pomanjkljive podatkovne evidence o državnih zemljiščih, potem pokritost terena in posledično nemogoča obvladljivost državnega premoženja, saj se že sedaj pojavljajo ilegalni posegi v prostor, kot so peskokopi, črna odlagališča odpadkov, kraja lesa, manjša vlaganja v gozdno infrastrukturo in pa zakonsko predpisan odkup varovalnih gozdov je postavljen pod vprašaj.