Povsem jasno je, da to vprašanje presega tržne zakonitosti, ampak posega v mednarodno politiko. Skoraj prepričan sem, ker gre za zdravje, ki je pravica slehernega državljana, tako kot so pravice druge, in te druge pravice se dandanes že sodijo na mednarodnih sodiščih, pa čeprav se dogajajo v različnih državah, bo najbrž prišel čas, ko bo na taka sodišča, upajmo, prišel tudi cinizem proizvajalk, ki ne dopuščajo, da pridejo dragi proizvodi v tiste države, ki si jih ne morejo privoščiti, pa čeprav zaradi pomanjkanja teh zdravil, zaradi tega državljani umirajo.
Nedvomno dejstvo pa je, da je zakon, ki je danes pred vami, pristajanje na to, da spoštujemo pravni red, da smo ta pravni red enkrat že potrdili, leta 1999, da smo se mu izmaknili za določeno obdobje in da je danes pravzaprav samo še vprašanje tega, ali želimo vztrajati pri zakonu, ki rok določa do konca leta 2002, torej ali želimo pridobiti 8 ali 9 mesecev, ali želimo skrajšati ta rok, ker
nam mednarodna skupnost preti tudi z določenimi sankcijami.