Druga novost v tem predlogu zakona je razlikovanje med škodami, pardon, med kmeti, ki jim je kmetovanje edina ali glava dejavnost, in med tisti drugimi, ki jim je kmetovanje postranska dejavnost. Tisti, ki jim je kmetovanje edina oziroma glavna dejavnost, imajo po tem predlogu zakona predvideno izplačilo 50 odstotkov potrjene škode; tisti drugi, ki jim je kmetovanje postranska dejavnost, pa 40 odstotkov potrjene škode - če govorimo o škodi, ki je posledica suše. Gre za to, da je vlada sledila načelu, po katerem je poskušala razlikovati tiste, ki jim je kmetijstvo - ali pa, ki jim povzročena naravna škoda pomeni oziroma bi jim lahko pomenila eksistenčno ogroženost, in tistimi drugimi, ki imajo še druge vire dohodka, pa zaradi tega niso tako zelo ogroženi.