Razlika pa je narejena tako, da je za pozebo in točo možno pridobiti 30 odstotkov potrjene škode skozi sredstva države, skozi sredstva državne pomoči za odpravljanje posledic naravne nesreče, medtem ko je pri suši ta odstotek višji, gre za 40 oziroma 50 odstotkov zneska potrjene škode, ki ga lahko dobi posameznih upravičenec.
Druga novost v tem predlogu zakona je razlikovanje med škodami, pardon, med kmeti, ki jim je kmetovanje edina ali glava dejavnost, in med tisti drugimi, ki jim je kmetovanje postranska dejavnost. Tisti, ki jim je kmetovanje edina oziroma glavna dejavnost, imajo po tem predlogu zakona predvideno izplačilo 50 odstotkov potrjene škode; tisti drugi, ki jim je kmetovanje postranska dejavnost, pa 40 odstotkov potrjene škode - če govorimo o škodi, ki je posledica suše.