Dejstvo je, da je program, ki ga imamo pred sabo, že na nek način, kot je tudi gospod ugotavljal, rebalans, čeprav se ne imenuje tako, kajti ta letni program ne ustreza po nobeni normi rebalansiranemu programu, ki smo ga sprejeli leta 1998: ne po cenah, ne po, so zamiki, so odstopanja, in vse to bo seveda moralo na nek način se zaključiti v rebalansu, ki ga bomo, upam, sprejemali še v letošnjem letu. Vendar pa, če bomo hoteli rebalans sprejemati, takega, ki bo imel boljšo kvaliteto kot oni iz leta 1998, potem se bo verjetno treba resnično spopasti s kompletnim problemom izgradnje infrastrukture na področju prometa, tako železnic, cest, avtocest, pa seveda tudi zračnega in pomorskega prometa, kajti mislim, da je promet v celoti del politike države, ki bi ga morali slediti, ne po segmentih, ali ta odsek ali oni odsek, ampak kot celoten problem, ki ga moramo razrešiti. Če že ni prostora morda na avtocestah za koncesije, morda je na železnici.