Tako imamo dejansko, kot je bilo že rečeno, pred sabo neke vrste sanacijsko prehodni proračun, s sprejemljivimi globalnimi okviri in v znatni meri ali pa vsaj delno uresničenimi razvojnimi usmeritvami iz koalicijske pogodbe. Tu mislim na skupni obseg, ki raste v skladu z rastjo bruto domačega proizvoda, delež, ki je primerljiv ali boljši od vrste držav (ne zato, ker je to rekel predsednik vlade, ampak na razpolago imamo podatke v številnih domačih in tujih gradivih) in primanjkljaj v višini 1%, ki je manjši, kot je bil lansko leto in ni alarmanten - raje bi videli, da ga ne bi bilo, vendar je to realnost - in je nižji kot v vrsti držav Evropske unije.
Legitimno in normalno je vprašanje, ki smo si ga tudi sami zastavljali, v kakšni meri predlog proračuna sledi memorandumu in koalicijski pogodbi.