In če bi v našem parlamentu veljala pravila, kakršna veljajo v praktično vseh zahodnih parlamentih, to pa je, da so v okviru strank posamezni "speakerji" oziroma govorci za posamezno točko, potem se mi zdi, da bi: prvič, bile razprave o posameznih zakonih bolj kvalitetne, drugič, da bi zrelost znotraj strank bila večja, in tretjič, da bi delo potekalo hitreje in učinkoviteje.
Mislim, da je največji problem pri delu tega parlamenta ta, da lahko vsakdo, kadarkoli tako rekoč želi, "prileti" sem gor in govori praktično o čemerkoli; tudi o nečem, kar nikakor ni povezano s točko dnevnega reda. Zato se mi zdi, da bi bilo velikega pomena zožiti, kanalizirati razpravo, ki pa nikakor ne omejuje posameznikov oziroma posameznih poslanskih skupin, pač pa samo napotuje na to, da se znotraj posameznih poslanskih skupin dogovorijo, kdo bo v imenu poslanske skupine nastopal, in tudi, kako bo predstavil stališča te dotične poslanske skupine.