Ne gre za umetniški vtis, temveč gre za pripravo vsebine nastopa. In če bi v našem parlamentu veljala pravila, kakršna veljajo v praktično vseh zahodnih parlamentih, to pa je, da so v okviru strank posamezni "speakerji" oziroma govorci za posamezno točko, potem se mi zdi, da bi: prvič, bile razprave o posameznih zakonih bolj kvalitetne, drugič, da bi zrelost znotraj strank bila večja, in tretjič, da bi delo potekalo hitreje in učinkoviteje.
Mislim, da je največji problem pri delu tega parlamenta ta, da lahko vsakdo, kadarkoli tako rekoč želi, "prileti" sem gor in govori praktično o čemerkoli; tudi o nečem, kar nikakor ni povezano s točko dnevnega reda.