Drugi amandma je povsem neustrezno zasnovan: omogoča položaj, ko bi gradili v javnem sektorju nadomestna stanovanja, ki jih najemniki sploh ne bi hoteli vzeti. Če pa nek najemnik zaradi resnično nevzdržnih pogojev, pa čeprav formalno gledano sicer prebiva v stanovanju, se uvrsti po merilih za dodeljevanje neprofitnih stanovanj kot upravičeni prosilec za neko stanovanje, ki mu ustreza, potem to četrti amandma rešuje popolnoma brezhibno. .