Zdi se mi, da korektno tolmačenje veljavne ustave privede do tega, da se lahko v enem delu Slovenije ukinja neka pokrajina, ko v drugem delu ravno nastane, da se ena občina vključuje v pokrajino, ko druga izstopa - to je pač posledica 143. člena, ki govori o samostojnem odločanju občin o povezovanju v pokrajine.
Pred seboj pa imamo enotno, jasno, z zelo izrazito večino določeno voljo pokrajin, da se povežejo v pokrajino Koroško, in mislim, da je to prava pot, da se stori vsaj nekaj po skoraj desetih letih, odkar so pokrajine dobile svoje mesto v veljavni ustavi. Ne gre samo za to, da je bolje storiti nekaj, majhen korak, kot pa da ne bi storili ničesar, gre tudi za to, da bi lahko izkušnje takšne novo ustanovljene pokrajine bile spodbuda, podlaga, motiv za to, da se za to pot odločijo tudi druge pokrajine in da bi delovanje te pokrajine pokazalo, kje so njene dobre in slabe strani, da bi na tej podlagi lažje ponovno ocenili, ali ni smiselno
spremeniti ustave in drugih predpisov, ki bi omogočali ustanavljanje pokrajin v vsej Sloveniji.