Stvari niso zapletene, če jih želimo urejati dobronamerno v korist človeka in živali, s tem, da imamo pred očmi željo in namero, da človek na podeželju spodobno živi, ohranja kulturno krajino, da so otroci naše največje bogastvo, da smo samo ljudje tisti, ki lahko prevzamemo odgovornost za ohranjanje rastlinske in živalske pestrosti.
Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti, da so divjad in zveri del našega stvarstva, za katero smo odgovorni, da ga ohranjamo, vendar v mejah in na področju, ki ga je izoblikoval čas tisočletij.
V zvezi s tem vprašanjem naj že uvodoma povem, če predstavniki vlade ne bodo celovito oziroma dovolj podrobno odgovorili na konkretne rešitve, potem mislim, da je umestno, da tudi državni zbor o tem opravi razpravo na tej ali pa na prihodnji seji.