V teh primerih se je v bistvu pojavila pravna praznina glede določb po odmeri pokojnine, saj so se nanašale te določbe izključno na pokojnine, ki so jih upravičenci vlagali v času, ko je na območju Slovenije še veljala ista zakonodaja, torej še nekdanji zvezni predpis. To pravno praznino se je v praksi reševalo tako, da se je osnova za odmero dodatka določila v višini najnižje pokojnine, do katere so upravičeni upokojenci z enako pokojninsko dobo, ki so pridobili pravico do pokojnine pri slovenskem nosilcu zavarovanja. Upravičencem se je pokojnina pričela izplačevati po 8.10.1991, se je zato ta dodatek odmeril v višini razlike do pokojnine kot bi jim pripadalo po slovenskih predpisih, odmerjeno v znesku od najnižje pokojninske osnove.