V teh primerih se je v bistvu pojavila pravna praznina glede določb po odmeri pokojnine, saj so se nanašale te določbe izključno na pokojnine, ki so jih upravičenci vlagali v času, ko je na območju Slovenije še veljala ista zakonodaja, torej še nekdanji zvezni predpis. To pravno praznino se je v praksi reševalo tako, da se je osnova za odmero dodatka določila v višini najnižje pokojnine, do katere so upravičeni upokojenci z enako pokojninsko dobo, ki so pridobili pravico do pokojnine pri slovenskem nosilcu zavarovanja.